1. Delovni tlak
Za vsako orodje ali stroj poiščite tlak, ki ga potrebuje na priključku (podatek proizvajalca orodja). Kompresor mora zagotoviti tlak, ki pokrije najzahtevnejšega porabnika, plus padec tlaka v ceveh, filtrih in sušilniku. Višji tlak, kot je potreben, porabi več energije, zato ga ne nastavljajte »za vsak primer«.
2. Dobavljeni pretok (FAD), ne sesalna zmogljivost
Pri batnih kompresorjih je pogosto navedena sesalna oziroma teoretična zmogljivost, ki ni enaka dejansko dobavljenemu pretoku. Dobavljeni pretok (FAD) pove, koliko zraka kompresor dejansko dobavi, preračunano na referenčne pogoje na vstopu. Ne pomeni prostornine stisnjenega zraka v cevi pri delovnem tlaku. Primerjajte FAD pri istem navedenem delovnem tlaku in enakih referenčnih pogojih.
Enote: 1.000 L/min = 1 m³/min. Porabo orodij, navedeno v L/min, delite s 1.000 – pretvorba velja, če sta oba podatka podana pri enakih referenčnih pogojih. Vrednosti v Nl/min ali Nm³/min (normni pogoji) ne primerjajte neposredno s FAD, dokler ne preverite, na katere pogoje se nanašata.
3. Hkratna poraba in režim dela
Seštejte porabo orodij, ki dejansko delujejo hkrati, ne vseh orodij v delavnici. Orodje, ki dela nekaj sekund na minuto, porabi v povprečju precej manj kot neprekinjen porabnik, na primer pištola za peskanje ali lakiranje. Zapišite tudi, kako dolgo traja najdaljša neprekinjena poraba in koliko ur na dan kompresor dela.
Rezervo določite glede na vaš proces: ali načrtujete dodatna orodja, ali so v sistemu puščanja, kako kritičen je izpad. Enotnega odstotka, ki bi veljal za vse, ni. Kjer je mogoče, porabo izmerite – pri obstoječem sistemu to pove več kot ocena.
Kaj nam pošljite za predlog velikosti
| Porabnik | Poraba (L/min) | Tlak (bar) | Delež časa / hkrati z |
|---|---|---|---|
| npr. udarni vijačnik | po podatku proizvajalca | … | … |
| npr. pištola za lakiranje | po podatku proizvajalca | … | … |
| … | … | … | … |
4. Batni ali vijačni
Za občasno porabo s premori je pogosto dovolj batni kompresor; upoštevati je treba delovni cikel, ki ga za posamezen model navaja proizvajalec. Za daljšo ali neprekinjeno porabo čez izmeno je primernejši vijačni kompresor. Podrobnosti so v vodniku Batni ali vijačni kompresor?
5. Elektrika, hrup in prostor
- Elektrika: preverite napetost (230 V ali 400 V), varovalke in zagonski tok. Večina vijačnih kompresorjev potrebuje trifazni priklop.
- Hrup: primerjajte raven hrupa po podatku proizvajalca in razmislite, ali bo kompresor v delovnem prostoru ali v ločenem prostoru.
- Prezračevanje: kompresor odda skoraj vso porabljeno električno energijo kot toploto. Prostor mora imeti dovod svežega in odvod toplega zraka, sicer se kompresor pregreva.
- Dostop: pustite prostor za servis in menjavo filtrov.
6. Posoda, sušilnik in filtri
Tlačna posoda izravna kratke konice porabe in zmanjša število vklopov. Ne more pa nadomestiti premajhnega stalnega pretoka – če orodja dolgo porabijo več, kot kompresor dobavi, bo tlak padel ne glede na velikost posode.
Sušilnik odstrani vlago, ki se sicer kondenzira v ceveh in orodjih. Potreben je zlasti pri lakiranju, peskanju, pnevmatskem krmiljenju in povsod, kjer voda povzroča korozijo ali napake. Filtri se izberejo glede na zahtevano kakovost zraka. Več o tem na strani sušilniki in filtri.
7. Servis po nakupu
Pred nakupom preverite, kdo bo izvedel zagon in redni servis, kako hitro so na voljo rezervni deli in kakšen je servisni interval za izbrani model. HPE izvaja servis kompresorjev in vzdrževanje po vsej Sloveniji.
Naslednji korak
Ko poznate tlak in hkratno porabo, si oglejte vijačne kompresorje, batne kompresorje ali neposredno ponudbo v trgovini. Če izbirate med vijačnimi kompresorji za delavnico, pomaga vodnik 5,5, 7,5 ali 11 kW.